žlahtni plini, plinasti kemijski elementi helij (He), neon (Ne), argon (Ar), kripton (Kr), ksenon (Xe), radon (Rn); dolgo je veljalo, da se ne spajajo oz. ne tvorijo kemijskih vezi z drugimi elementi (atom); pravimo, da imajo valenco nič. 1962 so bile prvič opisane spojine žlahtnih plinov; v teh so žlahtni plini dvo-, štiri-, šest- in osemvalentni; najbolj znani so fluoridi ksenona (XeF2, XeF4 in XeF6). Za določanje žlahtnih plinov uporabljajo fizikalne metode.

Fizikalne količine žlahtnih plinov (pri standardnih pogojih)

gostota tališče vrelišče
g/l °C °C
helij 0,1785 –272,1 –268,6
neon 0,9 –248,67 –246,0
argon 1,7837 –189,2 –185,7
kripton 3,736 –156,6 –152,3
ksenon 5,887 –111,9 –107,1
radon 9,73 –71 –61,8
za primerjavo
zrak 1,293 – –194,4


Sorodna gesla: argon | atom | helij | idealni plin | inertni materiali | kemijska vez | kemijski elementi | ksenon | litrska teža | lupinski model | magična števila | neon | Ramsay, sir William | spektralna analiza | svetilka na žlahtni plin | zaščitni plini


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek