Kurdi [perzijsko], muslimansko hribovsko prebivalstvo z iranskim jezikom na goratem območju ob izvirih Evfrata in Tigrisa, na turških, iraških in iranskih tleh, v Siriji in Armeniji (skupaj 23 mln.); deloma polnomadski živinorejski pastirji (Asireti), deloma poljedelci (Gurani); bogata mitologija in pesmi. Nekdaj so veljali za zelo bojevito ljudstvo, ki je zaradi težke dostopnosti hribovitega Kurdistana ohranilo samostojnost do 18. st. Z razdelitvijo njihovega naselitvenega ozemlja v 19. st. med sosednje države se je začel še danes trajajoč zagrizen boj Kurdov za nacionalno enotnost. Pod vodstvom M. M. Al Barsanija je 1975 spodletel poskus ustanovitve samostojne države na iraških tleh. Prizadevanja Kurdov za priznanje avtonomije v Turčiji, Iraku in Iranu so večkrat krvavo zatrli; konec 1978 upor proti prisilnemu preseljevanju in arabizaciji v Iraku; marca 1979 vstaja v Iranu, ki so jo z vojaško akcijo krvavo zadušili. Med Puščavskim viharjem uporaba strupenih plinov proti kurdskemu civilnemu prebivalstvu v Iraku, kar je sprožilo množičen beg Kurdov v Turčijo. Avgusta 1996 izbruh spopadov na kurdskem območju v severnem Iraku med kurdskima strankama, Domoljubno zvezo Kurdistana, ki jo podpira Iran, in Kurdsko demokratsko stranko, povezano z režimom v Iraku. Poleg tega je junija v severni Irak dvakrat vdrla turška vojska (5000 mož), da bi uničila oporišča prepovedane Kurdske delavske stranke; konec julija se jim je pridružila še iranska vojska (3000 vojakov) in obstreljevala oporišča Kurdske demokratske stranke. Z bliskovito akcijo je na kurdsko območje poseglo 30.000 iraških vojakov in osvojilo kurdsko glavno mesto Erbil; septembra so borci Kurdske demokratske stranke osvojili še mesto Sulejmanija (dotlej pod nadzorom Domoljubne zveze Kurdistana); množičen beg prebivalstva v Iran; del iraških čet je še vedno na kurdskem območju. Maja 1997 vnovičen vdor več tisoč turških vojakov v severni Irak, kjer so Kurdi dobili delno avtonomijo že kmalu po zalivski vojni. Ta se je še povečala po padcu Sadama Huseina, toda proti samostojni državi Kurdov sta izrecno naravnana predvsem Iran in Turčija.
Dostopnost