Ljutiči (‘divji, srditi’), Vilci, slovansko Veletabi, označitev, ki se je pojavila konec 10. st. za različna slovanska plemena, naseljena med reko Warnow in pokrajino Uckermark (mdr. Redarijci, Heveli); v dobi nemške kolonizacije Vzhoda so se po odločilnem križarskem pohodu (1147) stopili z Nemci. – Arheološko so Ljutiči znani po številnih gradiščih (središča s političnimi funkcijami), predvsem ob jezerih (Teterow).

Sorodna gesla: Karel I. Veliki | polabski Slovani | Teterow


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek