vzbujanje, 1. splošno:omogočanje, da kaj nastane ali začne kaj delovati.2. fizika:pojav, pri katerem nihala, molekule, atomi, atomska jedra ali osnovni delci preidejo v vzbujeno stanje. Vzbujanje dosežemo z dovajanjem energije – s segrevanjem, z obsevanjem s svetlobo, z medsebojnimi trki delcev idr. Pri vrnitvi v osnovno stanje se razlika energij med vzbujenim in osnovnim stanjem odda z izsevanjem fotona ali oddajo kakšnega delca. Nihalo vzbudimo tako, da ga premaknemo iz ravnovesne lege. S segrevanjem trdnih ali tekočih snovi vzbujajo molekule in atome, ki nato žarijo (oddajajo svetlobo) z zveznim spektrom (npr. žarnica, črno telo). Atomska jedra se vzbudijo s sevanjem ali jedrskimi reakcijami in se v manj kakor 10–9 s vrnejo v osnovno stanje. Vzbujene osnovne delce imenujemo tudi resonance. Temni deli absorpcijskega spektra svetlobe so posledica vzbujanja z absorpcijo svetlobe.