oklepno vozilo, bojno vozilo, ki se je razvilo iz tankov, kakršne so uporabljali med prvo svetovno vojno; oklepno, terensko, amfibijsko kolesno ali gosenično vozilo, oboroženo z najmočnejšim orožjem kopenske vojske. Jedro oklepnih sil: oklepna bojna vozila za tri do pet ljudi, težka do 70 t, z gosenicami. Oboroženo je s topom kalibra 90–120 mm; top je nameščen v posebnem stolpu (kupoli), z mitraljezom ali avtomatskim topom (večcevnim) manjšega kalibra. Poleg teh vozil obstajajo tudi lažja vozila (lovci tankov; oborožena so z lažjimi topovi ali raketami), hitra izvidniška oklepna vozila, namenjena za prevoz pehote, in druga posebna oklepna vozila (za prevoz na razl. terenih). Oklepno vozilo, ki ni imelo vrtljive kupole, se je imenovalo kazematno oklepno vozilo.

Sorodna gesla: jurišni tank | marder | oklepne enote | tank


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek