dražljaj, fizični ali kemični vpliv (ali njegova sprememba), ki deluje na organizem, v njem sproži določena fiziološka dogajanja in praviloma izzove neko reakcijo. Človek in večina večceličnih živali imajo specializirane sprejemnike dražljajev, čutila, v katerih ustrezni dražljaji (svetloba v očesu, zvok v ušesu itd.) izzovejo vzburjenje; to se prek živčevja prenese na izvršilne organe (npr. mišice). V raziskovanju vedenja govorimo o sprožilnih dražljajih. Poskusi z modeli so pokazali, da se sprožilni dražljaji med seboj seštevajo in tako krepijo. Okrepitvi dražljaja zaradi skupnega učinkovanja več dražljajev pravimo pravilo seštevanja dražljajev. Srebrni galeb začne npr. valiti model jajca, če je model ustrezno velik, čim bolj naravne barve in vzorca. Največji učinek ima model z vsemi bistvenimi znaki. Enako močan odziv lahko sproži tudi model, pri katerem ena bistvena lastnost sicer manjka, vendar so močno poudarjene preostale značilnosti. Učinki dražljajev se le redkokdaj preprosto seštevajo, pogosteje je njihov skupni učinek rezultat bolj kompleksne interakcije. Stanje, ko se organizem ne odziva več na dražljaj, ki je trajen ali pa se redno ponavlja, označimo z izrazom privajenost na dražljaj.
Dostopnost