steblo, značilen del višjih rastlin v nasprotju s steljčnicami; na njem so listi in cvetovi; prevaja vodo, hranilne soli in asimilate (prevajalna tkiva); osrednji stržen rabi predvsem za skladiščenje snovi, skorja varuje, je rezervno in asimilacijsko tkivo; sklerenhim in kolenhim dajeta oporo. Steblo raste v dolžino z delitvijo celic na rastnih točkah in z raztezanjem celic med prirastišči listov (kolenca; nodiji) ležečih členkov (internodiji); če raztezanja ni, nastane rozeta; debelitev omogoča kambij. Stebla so skoraj vedno razvejena (cvet): viličasto (dihotomno) pri nekaterih algah, mahovih in praprotnicah (lisičjakovke), sicer s stranskimi poganjki, ki praviloma nastanejo kot zalistni poganjki. Če odženejo predvsem vrhnji zalistni popki glavnega stebla (akrotonija), se razvije drevo; če odženejo predvsem spodnji (bazitonija), grm. Preoblikovana stebla s posebnimi nalogami: horizontalno rastoče živice in korenike, stebelni gomolji (kolerabica, krompir), platikladij, filokladij, vodni rezervoar (sukulenca), stebelne vitice (vinska trta), stebelni trni (črni trn).
Dostopnost