poljska umetnost, ohranjene cerkve iz romanike so v Tumu, Strzelnem in Krakovu; bronasta vrata stolnice v Gnieznu iz ok. 1127. Od mongolskih vpadov naprej (1241) je bila poljska umetnost pogosto pod tujimi vplivi, sprva predvsem pod vzhodnoevropsko-bizantinskimi (freske v Lublinu 1410) in vplivom nemške gotike (V. Stoß se je 1477 iz Nürnberga preselil v Krakov, H. von Kulmbach, P. Vischer starejši). Primeri asimilacije teh vplivov so ohranjeni v stari prestolnici Krakov (grad Wawel, Marijina cerkev, meščanske hiše). V 17. st. močni italijanski vplivi pri domačih arhitektih (P. Wasowski, I. Michalowicz) in slikarjih (I. A. Tretko, T. Lubieniecki). Med vladavino saških kraljev v 18. st. so prevladali francoski vplivi; obdržali so se do 19. st. Ko se je Poljska otresla ruskih oblasti (1831), se je razvilo historično slikarstvo z nacionalno tematiko (predstavnika Artur Grottger, 1837–1867, in J. Matejko). V simbolizmu samostojne rešitve pri S. Wyspiańskem. Sodobna poljska umetnost je zdaj znana po nepredmetni umetnosti krakovske šole (od 1956) in izvrstnem oblikovanju plakatov. Po 1945 zelo natančne rekonstrukcije porušenih starih mestnih jeder.
Dostopnost