Celje, tretje največje mesto v Sloveniji, v jv. delu Celjske kotline, ob Savinji in njenem pritoku Voglajna, 236–419 m nad morjem, 37.834 preb.; regijsko središče srednje Slovenije; gospodarsko, prometno, sejemsko, trgovsko, izobraževalno, kulturno, zdravstveno središče Posavinja in Zgornjega Posotelja; zaradi lege v kotlini toplotni obrat in pojav toplotnega otoka, zaradi industrijske onesnaženost okolja; pogoste poplave (1954, 1980, 1990). Proštijska cerkev sv. Danijela (prvotna stavba romanska, zdajšnja iz ok. 1306), v njej Marijina kapela (ok. 1400), kamnoseško okrasje iz celjske kiparske delavnice, freske (14.–17. st.), beneški veliki oltar (1743), stranski oltar sv. Frančiška, delo F. Galla; v nekdanji minoritski cerkvi Marijinega vnebovzetja (začetek 14. st., prezidana 1858–80) baročna stranska oltarja (sredina 18. st.), delo J. Strauba, baročne klopi (1685) Epenbergerjevo delo, fresko Marijinega vnebovzetja na oltarni steni je naslikal graški slikar M. Schiffer (1821). Grofija (ok. 1600, arkade prizidane v prvi polovici 17. st.), v veliki dvorani bogata, deloma iluzionistična stropna poslikava, t. i. Celjski strop (1595–1603). Poleg baročnih stavb kapucinskega samostana, cerkve sv. Jožefa (17. st.) in Prothasijevega dvorca (konec 18. st.) še več zgodovinskih stavb, npr. Narodni dom (1893–97, načrt J. V. Hrasky), Nemška hiša (1900–06, načrt P. P. Brang), spomenik NOB (1952–58, J. Savinšek). Znamenit je grad, največji v Sloveniji (sredina 13. st.), v prvi polovici 14. st. postal last žovneških svobodnjakov, poznejših celjskih grofov. Kulturne ustanove: Pokrajinski muzej Celje (od 1882), Mohorjeva družba (ustanovljena 1927), Osrednja knjižnica s študijskim oddelkom (od 1946), Slovensko ljudsko gledališče (ustanovljeno 1918), Zgodovinski arhiv, Muzej novejše zgodovine, Likovni salon, Galerija sodobnih umetnosti; radio, časopisje s tradicijo iz sredine 19. st. Bolnišnica, sodne, upravne oblasti, deset srednjih šol, enota za strojništvo Tehniške fakultete iz Maribora. Močno kmetijsko zaledje (hmeljarstvo, živinoreja, sadjarstvo); industrijsko središče (kovinskopredelovalna, kemijska, živilska industrija, proizvodnja gradbenega materiala, predelava plemenitih kovin, grafična, tekstilna industrija).
Zgodovina: poselitev od mlajše kamene dobe, noriško-keltsko naselje Keleia (1. st. pr. n. š.), rimsko Celeja, municipalne pravice 45, pomembno križišče, sedež škofije; po umiku Langobardov so območje ok. 587 zasedli Slovani; omembe srednjeveškega Celja od 12. st., verjetno že 1241 minoritski samostan, ok. 1300 trg, 1333 so Celje dobili žovneški svobodnjaki, poznejši celjski grofje, in ga začeli razvijati v središče grofije; od 1436 se omenja kot mesto; pod oblastjo Habsburžanov do 18. st. sedež vicedomskega urada, 1808 ustanovljena nemška gimnazija. Po 1848 zaostritev mednacionalnih nasprotij; poskus ustanovitve dvojezične gimnazije 1895 je povzročil padec avstrijske vlade; po prvi svetovni vojni so Nemci izgubili politični vpliv, a ohranili gospodarsko moč; ob koncu druge svetovne vojne so iz Celja skoraj popolnoma izginili.
Dostopnost