Termania - Veliki splošni leksikon

Latvija (uradno ime Latvijas Republika, Republika Latvija), pribaltska država med Baltskim morjem na Z, Estonijo na S, Litvo na J ter Rusko federacijo in Belorusijo na V.

časovni pas	srednjeevropski čas + 1 ura
površina	64.589 km2, S–J 200 km, V–Z 450 km
prebivalstvo	2,4 mln., 36 preb./km2, letna rast –0,7 %, življenjska doba 69 let
glavno mesto	Riga, 747.000 preb., ob izlivu Daugave v Riški zaliv
upravna razdelitev	26 deželnih okrožij, 7 mest
članstvo v organizacijah	OZN (od 1991), OVSE, Svet Evrope, NATO, EU (od 2004)
uradni jezik	latvijski; razširjen tudi ruski
denarna enota	lats (oznaka LVL)

Naravne razmere
Valovito in gričevnato pokrajino je izoblikovala celinska poledenitev (konec zadnje poledenitve pred ok. 10.000 leti), ko so jo preoblikovali ledeniki in izpod njih tekoče vode. Kurlandsko višavje na Z (Kurzeme) in Livonsko višavje na V (Vidzeme) v velikem loku obdajata nižino okrog Rige in Riški zaliv. Ob obali Baltskega morja se razteza do 40 km širok ravninski pas s peščenimi nasipi in jezeri. Med gričevnato pokrajino z morenami in drugimi ledeniškimi oblikami so rodovitne ravnine, ki so nastale kot pradoline na robu ledenikov ali kot posušene jezerske kotanje. Gosto vodno omrežje ter mnoga majhna in plitva jezera oblikujejo skupaj z močvirji in barji zelo raznolik ekosistem. Neokrnjeno naravo ohranjajo v narodnem parku Gauja in v petih naravnih rezervatih.
Latvija leži v prehodnem zmerno hladnem podnebju, na Z je suboceansko, na V pa subkontinentalno. Povprečna januarska temperatura v Rigi (na morski gladini) je 5,6 °C, ekstremni temperaturi pa sta +34 °C in –35 °C, letna količina padavin 650 mm. 40 % ozemlja pokriva gozd, prevladuje bor, rastejo še breza, smreka in jelka. Največje gozdne površine so v Kurlandiji.

Prebivalstvo
Poleg Latvijcev, ki jih je le 57,7 %, v Latviji živijo številni Rusi (29,6 %), Belorusi (4,1 %), Ukrajinci (2,7 %), Poljaki (2,5 %), Litovci (1,4 %) in druge manjše etnične skupine. Latvija ima tako med pribaltskimi državami največji delež priseljenega prebivalstva. Delež mestnega prebivalstva je v zadnjih desetletjih narasel na 69 %. V Rigi, ki je še danes eno najpomembnejših baltskih pristanišč, živi tretjina vsega prebivalstva, na območju celotne aglomeracije glavnega mesta celo 50 %, med njimi je polovica Rusov. Med prebivalci je 55 % protestantov, 24 % katoličanov, 9 % pa jih pripada ruski pravoslavni Cerkvi. Obvezno šolanje traja od 6. do 15. leta. Pismenost je 99,8-odstotna. V Latviji je 14 visokih šol z 41.000 študenti (ok. 10.000 na tehnični univerzi v Rigi).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1993 je Latvija republika. Predsednika države vsake štiri leta izvoli parlament; predsednik je hkrati tudi predsednik parlamenta. Vlada je odgovorna enodomnemu parlamentu (saeima), v njem je 100 poslancev, zakonodajna oblast je omejena na tri leta. Vojaška obveznost je 18-mesečna.

Gospodarstvo
Latvija skupaj z drugima dvema pribaltskima državama spada h gospodarsko razmeroma dobro razvitim republikam nekdanje ZSSR. Po narodnem dohodku na prebivalca je na drugem mestu, za Estonijo. Z uvajanjem tržnega gospodarstva se je začela postopna privatizacija. Da bi pretrgali vezi z nekdanjim sovjetskim gospodarstvom, so 1992 uvedli lastno denarno enoto, latvijski rubelj.
Gospodarstvo je usmerjeno v živinorejo; poleg mlečne živinoreje in prašičereje še perutninarstvo in čebelarstvo. Pridelujejo krmne kulture, krompir, sladkorno peso in lan. Pomemben je tudi ribolov, imajo veliko ladij z zamrzovalnimi napravami.
Rudno bogastvo je omejeno na zaloge šote in peska. Država je bila, tako kot ves pribaltski gospodarski prostor, navezana na dobavo energije in surovin iz ZSSR.
Glavne industrijske panoge so strojna industrija, proizvodnja vozil ter predelava kovin. Pomembne so še živilska, tekstilna, usnjarska, lesna, papirna in kemijska industrija. K najpomembnejšim industrijskim proizvodom, ki jih tudi izvažajo, spadajo tramvaji, električne in dizelske lokomotive, železniški vagoni, kmetijski stroji, mali avtobusi, mopedi, radijski aparati in telefoni. Do nedavnega so izdelke izvažali večidel le v ZSSR. Na mednarodnem trgu so latvijski proizvodi dokaj nekonkurenčni. Težišče gospodarske reforme je ustanovitev novih zasebnih podjetij in pritegnitev tujega kapitala. Zakon dovoljuje tudi večinsko udeležbo tujih podjetij. Pogodbe sklepajo predvsem z nemškimi, ameriškimi in švedskimi podjetji. Cestno in železniško omrežje je dobro razvito. Glavna pristanišča so Riga, Ventspils (najpomembnejše naftno pristanišče ob Baltiku) in Liepāja.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	8,2 mlr. USD, 3480 USD na prebivalca
delež po panogah (2000)	kmetijstvo 5 %, industrija 24 %, storitvene dejavnosti 71 %
uvoz (2001)	3,3 mlr. USD
izvoz (2001)	2,2 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	2,6 mlr. USD

Zgodovina
Latvijci, ki spadajo med baltske narode, so se na današnje ozemlje naselili v 9. st. Od 10. st. je njihovo poselitveno območje postalo interesna sfera Švedov in Rusov; na začetku 13. st. ga je zasedel red mečenoscev, ki so se pozneje združili z nemškim viteškim redom. Nastala je livonska konfederacija, ki so jo sestavljali nemški viteški red, nadškof iz Rige in svobodno mesto Riga. Ta tvorba je obstajala ok. 300 let. 1561 so latvijsko ozemlje razdelili. Območje s. od Zahodne Dvine je prišlo pod litovsko-poljsko državo, 1629 pod švedsko in 1721 pod rusko oblast. Območje j. od Zahodne Dvine je 1561–1795 spadalo pod vojvodstvo Kurlandija, pod poljsko oblast; pozneje je pripadlo ruski državi. Pokrajina Latgale na JV je 1561 prišla pod litovsko-poljsko državo in po prvi delitvi Poljske 1772 pod Rusijo. Ob koncu prve svetovne vojne so Latvijo zasedle nemške čete. 18.11.1918 je latvijski ljudski svet razglasil neodvisnost. 1934 je ministrski predsednik Karlis Ulmanis strmoglavil tedanjo vlado in uvedel avtoritarni režim. 17.6.1940 so Latvijo zavzele sovjetske čete. 21.7.1940 so razglasili Latvijsko SSR in se tako dokončno priključili k ZSSR. 1941 so Latvijo zasedle nemške enote. Ko so se 1944 umaknile, so ponovno prišle sovjetske enote. Politika perestrojke, ki jo je začel sovjetski voditelj Gorbačov, je 1988 v Latviji sprožila nacionalno gibanje za osamosvojitev. 21.8.1991 je latvijski parlament razglasil neodvisnost, ki jo je 6.9.1991 potrdila tudi Moskva, 17.9.1991 je Latvija postala članica OZN. Na parlamentarnih volitvah junija 1993 je največ glasov dobila Liberalnokonservativna stranka. Julija je parlament za državnega predsednika izvolil G. Ulmanisa (Kmečka stranka). Na parlamentarnih volitvah septembra/oktobra 1995 so bile vse dotedanje stranke v parlamentu hudo poražene (razen skrajne desničarske Stranke domovina in svoboda). Zmagovalke volitev so bile skrajno desničarske in levičarske stranke. Največ sedežev si je zagotovila Demokratična stranka Saimnieks. Latvijsko politiko nasploh zaznamujejo hitre spremembe, menjave zavezništev, razpadi in oblikovanja novih strank. Zato je imela številne predsednike, večinoma desnosredinskih vlad. Ulmanis je predsednik ostal do junija 1999, ko je parlament za predsednico izvolil V. Vike-Freiberga in jo ponovno potrdil junija 2003. Latvija je z včlanitvijo v NATO 29.3.2004 in Evropsko unijo 1.5.2004 dosegla svoja glavna politična in gospodarska cilja. Status ruske manjšine (vprašanje dodelitve državljanstva) še ni urejen, zato prihaja do občasnih protestov in poslabšanj odnosov z Rusijo.

Umetnost: latvijska književnost.

Sorodna gesla: Baltik | latvijska književnost | latvijski jezik | Riga | Riški zaliv | Ulmanis, Guntis | Vike-Freiberga, Vaira

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek