vrtinec,
1. splošno: zaradi neravnega dna v rečni strugi nastal krožni tok vode; v skalni podlagi lahko povzroči nastanek draselj.

Sorodna gesla: draslja
2. fizika: krožno gibanje delcev v tekočini (kapljevini ali plinu), ki ga opazimo predvsem pri vrtinčnem toku. Vrtinci so posledica notranjega trenja med različno hitrimi sosednjimi molekularnimi plastmi. Posamezni vrtinci so zelo kratkoživi, toda na njihovem mestu stalno nastajajo novi.

Sorodna gesla: mejna plast | nauk o pretakanju | trenje | vrtinčni tok
3. meteorologija: približno krožno gibanje tekočine oz. njenih delov. V ozračju (tudi v morjih) poznamo širok spekter vrtincev: od nekaj mm velikih, ki nastajajo za posameznimi bilkami trave, prek prašnih vrtincev, tropskih ciklonov, ciklonov zmernih širin do velikega vrtinca globalne cirkulacije atmosfere s središčem več km nad polom, ki ustvarja v zmernih širinah splošni zahodnik.

Sorodna gesla: peščeni vrtinec | tromba | vrtinčasti vihar | zračna luknja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek