izoritmija [grško, ‘ritmično enaka urejenost’], ponavljanje določenega ritmičnega vzorca oz. istih vrednosti v posameznih odsekih melodije; kot kompozicijski način priljubljena v motetih iz 14. in 15. st., kjer je glasbeno ponazarjala pesniško besedilo.

Sorodna gesla: ostinato | poliritmija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek