rubidij (latinsko rubidium), simbol Rb, enovalentni kemijski element iz skupine alkalijskih kovin; vrstno število 37, atomska masa 85,47, tališče 38,89 °C, vrelišče 688 °C, gostota 1,53 g/cm3; svetleče bela, zelo mehka, reaktivna kovina, shranjujejo jo brez prisotnosti zraka; v sledovih je v odpadnih soleh, mineralnih vodah, nekaterih rastlinah in gobah. Rubidij obarva plamen rdečevijolično; uporabljajo ga za polprevodnike. – Rubidij sta 1860 s pomočjo spektralne analize odkrila R. W. Bunsen in G. R. Kirchhoff.

Sorodna gesla: alkalijske kovine | Bunsen, Robert Wilhelm | Kirchhoff, Gustav Robert | polprevodniki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek