sirena, naprava za pridobivanje močnega, tulečega zvoka. Vsebuje luknjičasto (perforirano) ploščo, ki se hitro vrti, luknjice v plošči pa prekinjajo zračni tok. Sirene uporabljajo za oddajanje pomembnejših opozorilnih signalov (pri naravnih nesrečah, bombnih napadih). Vgrajene so v večino reševalnih vozil. Sirene z večjo močjo v ultrazvočnem območju (ultrazvok) se uporabljajo za razprševanje (npr. izpušnih plinov) ali za odmegljevanje (npr. letališč). V umetni glasbi jo zasledimo le redko (Paul Hindemith, Komorna glasba št. 1).

Sorodna gesla: hupa | modra luč | rešilni avtomobil | tifon | ultrazvok | zvonec


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek