raketno orožje, hitri izstrelki z raketnim pogonom, opremljeni z napravo za vodenje in upravljanje; v konici imajo klasično ali jedrsko razstrelivo. Izstreljujejo jih z ustreznimi napravami. Začetki razvoja segajo v drugo svetovno vojno. Takrat so uporabljali nevodljive rakete zemlja-zemlja (Stalinove orgle, V-rakete). Iz njih so se razvile majhne protioklepne rakete in rakete zemlja-zrak za protiletalsko obrambo. Lovska letala so opremljena z raketami zrak-zrak (za boj s sovražnimi letali), rakete zrak-morje (za uničevanje podmornic) ter rakete zrak-zemlja (za napadanje kopenskih ciljev). Podmornice nosijo predvsem rakete morje-zemlja in rakete za bojevanje pod vodo. Posebno pomembne so rakete znotrajcelinskega dosega in medcelinske rakete z dosegom 5000–12.000 km; nosijo lahko več konic z jedrskim nabojem. Nekatere armade imajo posebne enote, tj. raketne oborožene sile.
Dostopnost