perzijske vojne, vojne med Grki in Perzijo, trajale 500–479 pr. n. š. (napadi Perzijcev na Grke) in 479–449 pr. n. š. (grška protiofenziva). Atene in Eretrija so podprle upor maloazijskih Grkov proti perzijski prevladi (499–494/493; Jonci), zato je 480/479 Darej I. zasnoval velik maščevalni pohod Perzijcev pod vodstvom Kserksa I. 480 je ob pomoči dveh mostov iz ladij prekoračil Helespont in nadaljeval pohod vzdolž obale do doline Sperheja. Perzijska mornarica se je zasidrala pri rtu Artemizij. Grki so že 481 pod špartanskim vodstvom sklenili vojaško zavezništvo in se povezali v helensko zvezo. Perzijcem so se postavili po robu v pomorski bitki pri Artemiziju, spopad je bil neodločen, na kopnem pa pri Termopilah pod Leonidasovim poveljstvom. Leonida je izdal Efialt, padel, vendar mu je uspelo za toliko časa ustaviti napredovanje premočne perzijske vojske, da se je grško ladjevje lahko otreslo sovražnika. Perzijci so vdrli v izpraznjene Atene in jih popolnoma uničili. Konec septembra 480 so Grki pod Temistoklesovim poveljstvom dosegli pomorsko zmago pri Salamini; perzijsko ladjevje se je umaknilo, kopensko vojsko so potolkli 479 pri Platajah. Istega leta je zmagalo grško ladjevje pri Mikali in osvobodilo maloazijska grška mesta. Potem ko se je Šparta po umiku na morju odločila za ofenzivno nadaljevanje perzijskih vojn, je bila ustanovljena atiška pomorska zveza; pod Kimonom je dosegla pomembne uspehe (Evrimedont). Kopenski podvig v Egiptu pa se je 454 končal z uničenjem atenskih ekspedicijskih čet; zadnjo zmago 450 pri Salamini (Ciper) je spet doseglo Kimonovo ladjevje. 404 je bil sklenjen Kalijev mir, pravzaprav samo premirje: véliki kralj se je odrekel grški Mali Aziji.
Dostopnost