alge (Phycophyta, Algae), oddelek nižjih rastlinskih organizmov, eno- ali večceličnih mikroskopsko majhnih do velikosti 100 m dolžine (v morju); po obliki so kroglaste, ploščate, nitaste, šopaste, nerazrasle ali vejaste, včasih drevesaste; imajo pravo celično jedro, klorofil (pogosto je obarvan rjavo, rdeče ali modro); so brez korenin. Alge so poleg bakterij najstarejše znane rastline na zemlji, ki so se pojavile v predkambriju (pred 1 mlr. let). Danes se pojavljajo v 20.000 oblikah skoraj na vseh vlažnih območjih, v morju, jezerih, na vlažnih kamnih, arktičnih območjih, v vročih vodnih izvirih (do70 °C). Nekatere žive v simbiozi z glivami (lišaji), nekatere vrste izločajo velike količine apnenca in tvorijo apnenčaste plasti, kremenaste alge so sodelovale pri nastanku naplavin na dnu morja (pozneje so prišle iz morja). Iz alg lahko pridobivajo jod, brom, sodo, želatino alginske kisline, ki se uporablja v tekstilni, živilski in kozmetični industriji, polisaharide, saharide, ki se uporabljajo za zdravila in v tehnologiji (agar). K algam prištevamo tudi bičkaste alge (bičkarji), zelene alge, hare, jarmovke, kremenaste alge (diatomeje), rdeče alge in rjave alge; modrozelene cepljivke ne sodijo v to sistematsko skupino. Današnja sistematika alg se še vedno dopolnjuje in bo z novimi spoznanji še spremenjena; barva plastidov igra pri klasifikaciji izredno pomembno vlogo.
Dostopnost