nasičenje, 1. fizika:mejno stanje ali vrednost fizikalne količine, ki jo lahko doseže v določenih okoliščinah, v nauku o barvah delež neke barve v beli svetlobi. Npr. magnetizacija v železu lahko narašča le dotlej, dokler se vsi elementarni magneti ne uredijo v smer zunanjega magnetnega polja (histereza); povečevanje magnetnega polja po dosegu nasičenja ne vodi več do večje magnetizacije. Nasičen parni tlak je tlak nad kapljevino, pri katerem je doseženo ravnovesje in kapljevina ne izhlapeva več. Nasičen tok v elektronki dosežemo, ko je anodna napetost tako visoka, da posrka vse elektrone, ki odletavajo s katode; povečanje anodne napetosti ne poveča anodnega toka.