indijska umetnost, arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo so v Indiji, Nepalu in Kašmirju zaznamovali budizem, hinduizem, džainizem in islam; poseben razvoj v Mjanmaru, Indoneziji, Tajski, Vietnamu. Starejša obdobja indijske umetnosti so povezana z indsko kulturo; to dokazujejo novejše izkopanine. V zgodnjebudističnih kultnih dvoranah in samostanih opazimo začetek uvajanja kamnitih konstrukcij; nadomestile so lesene. Reliefi bogato okrašenih kamnitih stebrov kultnih stavb (stupe) upodabljajo teme iz budističnih pripovedk. Vpliv helenistične umetnosti kaže kiparstvo Gandhare (razvoj budistične kultne podobe). Klasična indijska umetnost se je razvila v budističnih in hinduističnih templjih in skulpturah v obdobju vladarske rodbine Gupta; različni slogi na severu in jugu. Freske v Ajanti pričajo o razcvetu slikarstva. Za mogočne templje v srednjem veku (ok. 8.–15. st.) so značilni visoki stolpi (šikhara) v s. slogu in veliki kompleksi z mogočnimi portali (gopuram) na S; med bronastimi umetninami tega časa je posebej impresivna upodobitev plešočega boga Šive. V obdobju islama se je gradbeni slog popolnoma spremenil (Āgra, Moguli); razl. šole so razvijale miniaturno slikarstvo.
Dostopnost