• Išči po:
Hrvaška (uradno ime Republika Hrvatska, Republika Hrvaška), država med Jadranskim morjem, Madžarsko, Slovenijo, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro, na Balkanskem polotoku.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 56.540 km2, S–J 400 km, V–Z 450 km
prebivalstvo 4,6 mln., 78 preb./km2, letna rast 1,1 %, življenjska doba 74 let
glavno mesto Zagreb, 690.000 preb., 135–400 m nad morjem, ob Savi, na S države
upravna razdelitev 21 županij, med njimi županija glavnega mesta
članstvo v organizacijah OZN (od 1991), OVSE, Svet Evrope
uradni jezik hrvaški
denarna enota kuna (oznaka HRK)


Naravne razmere
Hrvaška se deli na tri naravne enote: jadransko oz. primorsko Hrvaško, gorsko oz. visoko Hrvaško in panonsko oz. nizko Hrvaško. K primorski Hrvaški sodi 32 % površine, razteza se od hrvaško-slovenske meje na polotoku Istra do zaliva Boka Kotorska (meja s Črno goro). Obala je dolga ok. 1800 km, na odseku med Reko in Dubrovnikom spada v tipičen podolžen dalmatinski tip obale s številnimi zalivi, polotoki, otoki, vzporednimi z njo, tako da je njena dejanska skupna dolžina ok. 4000 km. Največja otoka sta Krk in Cres (409 in 404 km2). Podobno kot primorska Hrvaška je tudi gorska Hrvaška (14 % površine) zgrajena večinoma iz mezozojskih apnencev. Za zakraselo Dinarsko gorovje so značilne tipične kraške oblike: škraplje, vrtače, kraške jame, kraška polja; tam je narodni park Plitvice z znamenitimi jezeri, nastalimi za pragovi iz lehnjaka. Na meji z Bosno in Hercegovino je najvišji hrvaški vrh Troglav (1912 m). Več kot polovica površine spada v panonsko Hrvaško med Dravo in Savo. To območje je zelo rodovitno, zato je tam pomembno poljedelstvo, posebej v v. Slavoniji. V primorski Hrvaški prevladuje sredozemsko podnebje s suhimi, vročimi poletji in vlažnimi zimami. V gorskem svetu pade največ padavin (do 3000 mm), pozimi je na večjih nadmorskih višinah veliko snega. V panonski Hrvaški je podnebje proti V vse bolj celinsko (v Slavoniji ok. 650 mm padavin). Kadar se dvignejo hladne celinske zračne gmote iznad Panonske nižine prek Dinarskega gorovja, piha v Hrvaškem primorju hladna burja. Ob Jadranskem morju prevladuje sredozemsko rastje: zimzeleno grmičevje, pinije, bori, ciprese. V gorskem svetu so kraška polja z rodovitno jerino zelene oaze v pustem, apnenčastem in skromno poraslem svetu. V panonski Hrvaški so prvotno gozdno in stepsko rastje zamenjale obdelovalne površine. V gorskem svetu še živijo medvedi, volkovi, risi. V Dalmaciji so pogosti kuščarji, kače, želve. Posebnost podzemeljskih jam na dinarskem kraškem območju je človeška ribica.

Prebivalstvo
V Hrvaške živijo večinoma Hrvati (90 %), druga pomembna etnična skupina so Srbi (ok. 5 %, pred vojno 12 %), naseljeni predvsem na SV Slavonije, v Kninski krajini, ob meji z Bosno in Hercegovino, v Karlovcu. Območja v Slavoniji in Kninski krajini, kjer živijo Srbi, so razglasila samostojnost, Hrvaška je temu nasprotovala, zato je izbruhnila vojna. Med drugimi skupinami prebivalcev so pomembni Muslimani (1 %), Madžari (0,5 %), Italijani (0,4 %) in pripadniki manjših etničnih skupin, mdr. Albanci, Slovenci, Slovaki. Zaradi vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki je izbruhnila v začetku 90. let, je prebivalstvo množično bežalo iz Hrvaške, begunci pa so v državo tudi prihajali (iz Bosne in Hercegovine). Skoraj 50 % prebivalcev živi v mestih, med njimi so največja Zagreb, Split, Reka, Osijek. Hrvati so večinoma katoliške, Srbi pravoslavne vere. Po popisu prebivalstva 1991 je bilo 76,5 % prebivalcev rimskokatoliške vere, 11,1 % pripadnikov srbske pravoslavne Cerkve, 1,4 % protestantov, 1,2 % muslimanov, 5,9 % pripadnikov drugih veroizpovedi, 3,9 % prebivalcev se je opredelilo za ateiste. V Hrvaški traja obvezno šolanje od 6. do 15. leta, nepismenih je ok. 2 %. Univerzitetna središča so štiri, z 52 visokimi šolami, študentov je ok. 61.000.

Državna ureditev
Po ustavi iz 22.12.1990 (dopolnjena 1993) je Hrvaška republika (neodvisnost je razglasila 25.6.1991). Parlament (sabor) je sestavljen iz dveh domov: predstavniškega doma s 127 poslanci in doma županij s 63 poslanci. Predsednik države se voli vsakih pet let na neposrednih volitvah. Najvišji organ sodne oblasti je vrhovno sodišče s 15 sodniki, ki jih tako kot 11 sodnikov ustavnega sodišča izberejo za osem let. Hrvaška vojska je t. i. Hrvaška narodna garda, ustanovljena 1990.

Gospodarstvo
Razmeroma uravnoteženo gospodarstvo je po razglasitvi neodvisnosti zelo nazadovalo. Glavni razlogi so bili vojaški spopadi in njihove posledice, izguba trga v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah in socialističnih državah ter visoka stopnja inflacije. Med vojno je bila uničena približno tretjina gospodarske zmogljivosti, predvsem industrijskih objektov in infrastrukture, proizvodnja je bila prizadeta v vseh gospodarskih panogah. V kmetijstvu je zaposlenih ok. 15 % aktivnih prebivalcev, zadovoljuje 57 % potreb. Glavni kmetijski pridelki so žita, sladkorna pesa, krompir, sadje. V Hrvaškem primorju je pomembno vinogradništvo, pridelovanje olja, smokev, na J in otokih tudi agrumov, tobaka. Najpomembnejše kmetijsko območje so nižine ob Dravi in Savi v v. Slavoniji, kjer prevladujejo prašičereja, govedoreja, ovčereja. Hrvaško kmetijstvo ima še vedno značilnosti socialističnega kmetijstva, predvsem na S in V države, kjer so veliki agrokombinati. V gorskem svetu so večinoma manjše kmetije, kjer prevladuje samooskrbno kmetijstvo. Ribolov je značilen za ves obalni del, najpomembnejša ribolovna območja so v z. Istri in pri Zadru. V posebnih ribnikih gojijo krape. Hrvaška zadovoljuje dve tretjini potreb po nafti in zemeljskem plinu iz svojih virov, vendar oskrba ni vedno zagotovljena, ker je večina nahajališč na spornem ozemlju v Slavoniji. Med naravnimi bogastvi je pomemben boksit, izkoriščanje drugih rud je manj pomembno, nerentabilno je pridobivanje premoga, zato so večino rudnikov zaprli (izjema je Istra). Ok. 40 % potrebne električne energije zagotavljajo hidroelektrarne, predvsem tiste na dinarskih rekah, ki se izlivajo v Jadransko morje (velik strmec), pribl. 35–40 % termoelektrarne, preostanek Hrvaška uvozi, večinoma iz slovenske jedrske elektrarne v Krškem. Delež industrije v BDP je ok. 42 %, pomembne panoge so predelava kovin, živilska, kemijska, tekstilna, oblačilna industrija, proizvodnja vozil, ladjedelništvo, sledijo lesna, usnjarska, obutvena industrija. Največ industrijskih obratov je v aglomeraciji Zagreba, v mestih na obali, Splitu, Šibeniku, Zadru, in v Istri. Storitvene dejavnosti so po pomenu takoj za industrijo. Najpomembnejši je bil turizem, a je zaradi vojne zelo nazadoval. Hrvaška je pomembna izvoznica vina, olivnega olja, izdelkov kemijske in farmacevtske industrije, plastičnih izdelkov. Njeni glavni trgovinski partnerji so nekdanje jugoslovanske republike (ok. 35 %), Italija (15 %) in druge evropske države (ok. 25 %). Tudi v storitvenih dejavnostih so po opustitvi planskega gospodarstva in odcepitvi od Jugoslavije nastale velike spremembe. Najpomembnejše za osebni in blagovni promet je železniško omrežje z ok. 2700 km prog, pribl. 35 % je elektrificiranih. Cestno omrežje sestavlja 27.000 km cest, vendar so pomembne magistrale zaradi vojne in nerešenih ozemeljskih vprašanj marsikje prekinjene. Najpomembnejša je Jadranska magistrala med Reko in Dubrovnikom. Glavna pristanišča so Reka, Pulj, Split, Dubrovnik. Letališča so v Zagrebu, Dubrovniku, Splitu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 20,8 mlr. USD, 4540 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 10 %, industrija 33 %, storitvene dejavnosti 57 %
uvoz (2001) 8,4 mlr. USD
izvoz (2001) 4,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001) 11 mlr. USD


Zgodovina
V 6. st. so na območje današnje Hrvaške prišli južni Slovani, v 7. st. že sklenjena poselitev južnoslovanskega plemena Hrvatov; sprva pod avarsko, nato pod frankovsko in bizantinsko oblastjo. Po združitvi notranjih dežel z Dalmacijo so si hrvaški knezi nadeli naslov kraljev (925). Po izumrtju domače kraljeve rodbine so pravico do hrvaškega prestola začeli uveljavljati ogrski kralji (Arpadoviči) in 1091–1102 Hrvaško povezali v personalno unijo z Ogrsko. Po porazu v bitki pri Mohácsu so večino hrvaških pokrajin zasedli Turki. Svoboden je ostal le ozek pas ob meji s slovenskimi deželami (Vojna krajina), kjer so Habsburžani skušali zagotoviti obrambo pred turškimi vpadi. Z mirom v Karlovcu 1699 je monarhija poleg ogrskih dežel dobila še del osrednjih hrvaških dežel in vso Slavonijo. 1814 so to območje dobili Madžari, vendar so se Hrvati uspešno upirali madžarizaciji. Po prvi svetovni vojni so se vključili v južnoslovansko državo, kraljevino SHS, ustanovljeno 1.12.1918, in si prizadevali za ustanovitev svoje nacionalne enote v njej. 1941 je A. Pavelić s soglasjem nemških zasedbenih sil razglasil Neodvisno državo Hrvaško. Od 1945 je bila Hrvaška ena izmed šestih republik socialistične zvezne republike Jugoslavije. 1989 je sprejela pluralistični volilni zakon, ki je urejal izvedbo prvih svobodnih parlamentarnih volitev; na njih je aprila/maja 1990 z absolutno večino zmagala Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Njen vodja F. Tuđman je postal hrvaški predsednik. 25.6.1991 je Hrvaška razglasila neodvisnost, sledila je odcepitev območij, kjer je bilo srbsko prebivalstvo v večini. Hrvaški Srbi so 19.12.1991 ustanovili Republiko Srbsko krajino. Že avgusta 1991 je jugoslovanska vojska zasedla 30 % hrvaškega ozemlja. Sledili so spopadi med Hrvaško narodno gardo in hrvaškimi Srbi, ki jih je podpirala nekdanja jugoslovanska vojska, posredno pomoč pa so dobivali tudi iz Srbije in Črne gore. V vojno je posegla mednarodna skupnost in poslala na Hrvaško mirovne sile OZN. S posredovanjem OZN je bilo januarja 1992 sklenjeno premirje. Mirovne sile so se razporedile na kriznih območjih v Slavoniji in Kninski krajini. Sprti strani premirja nista popolnoma spoštovali in občasni spopadi so se nadaljevali. Med vojno v sosednji Bosni in Hercegovini je Hrvaška podprla tamkajšnje prebivalce hrvaške narodnosti. V začetku 1994 sta predsednika Hrvaške ter Bosne in Hercegovine sklenila sporazum o ustanovitvi bošnjaško-hrvaške federacije v Bosni in Hercegovini.
V začetku maja in avgusta 1995 je hrvaška vojska z dvema bliskovitima operacijama zasedla vsa ozemlja pod srbsko oblastjo v Hrvaški razen v. Slavonije. Srbsko prebivalstvo se je še pred prihodom hrvaške vojske s teh območij večinoma izselilo. 20.9.1995 se je hrvaška skupščina razpustila na pobudo vladajoče stranke HDZ. Na volitvah 29.10.1995 je ta dobila 44,8 % glasov. Na predsedniških volitvah junija 1997 pa je prepričljivo zmagal F. Tuđman. Hrvaška je 1998 vzpostavila suverenost na celotnem ozemlju. 1999 je umrl F. Tuđman; na volitvah januarja 2001 je zmagala levica; predsednik je postal S. Mesić, vlado pa je oblikoval I. Račan. Račanova vlada je skušala odpraviti gospodarske težave in je normalizirala odnose z Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro, problemov s Slovenijo pa niso rešili (Piranski zaliv, denar varčevalcev Ljubljanske banke). Februarja 2003 so zaprosili za članstvo v Evropski uniji; poleg članstva v NATU je to glavni hrvaški zunanjepolitični cilj, ki ga motijo težave zaradi nesodelovanja s haaškim sodiščem za vojne zločine. Na volitvah 2003 je spet zmagala HDZ in premier je postal I. Sanader.

Umetnost: hrvaška književnost, hrvaška umetnost.

Sorodna gesla: Balkanski polotok | Cres | hrvaška književnost | hrvaška umetnost | hrvaška vinorodna območja in vina | Jugoslavija | jugovzhodna Evropa | Krk | Mesić, Stipe | Mohács | Neodvisna država Hrvaška | Pavelić, Ante | Račan, Ivica | Sanader, Ivo | Tuđman, Franjo | Zagreb


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek