krivulja, v geometriji vsaka črta v ravnini (ravninska krivulja) ali prostoru; npr. daljica, premica, krožnica, parabola, vijačnica itd. Razen premic (in daljic) so vse ravninske krivulje ukrivljene (ukrivljenost). Neprekinjene črte, zaključene v sebi, imenujemo sklenjene krivulje, npr. krožnica, elipsa. Nekatere krivulje niso omejene, npr. premica, parabola. Lahko jih sestavlja več črt, npr. hiperbola. V matematiki upodabljajo krivulje v koordinatnih sistemih. Pri tem je vsaka točka krivulje določena s koordinatami, ki zadoščajo enačbi krivulje. Glede na stopnjo (red) enačbe govorimo o krivuljah drugega, tretjega … reda. Vsaka premica je določena z linearno enačbo. Krivulja drugega reda so stožernice. Kot, ki ga tangenta na ravninsko krivuljo oklepa z abscisno osjo, se imenuje naklonski kot krivulje v dotikališču. Z diferencialnim računom določamo naklonske kote gladkih krivulj (podane so z odvedljivimi funkcijami). Posebne točke krivulje so ničle (presečišča z abscisno osjo, tam je ordinata enaka 0), poli, maksimumi in minimumi, točke z vodoravno tangento (stacionarne točke), prevoji (točke prehoda iz konveksnosti v konkavnost ali nasprotno) itd. Pomembni so za grafični prikaz krivulje.
Dostopnost