čebelji ples (govorica čebel), čebele lahko svojim vrstnicam v panju prenašajo informacije o paši, količini paše in viru paše (smer in oddaljenost) z gibi, podobnimi plesnim (K. von Frisch): krožni ples, plesalka teka v ozkem krogu po satovju, se nenadoma obrne in steče v nasprotno smer; to pomeni, da je v neposredni bližini (do 25 m) krma; srpasti ples, oblika plesa čebel (nabiralk), ko je vir krme oddaljen ok. 25–100 m; prehod iz krožnega plesa v zibajoči se ples; odprti del srpa kaže smer vira krme; zibajoči se ples, oblika plesa čebele nabiralke v panju, s katerim sporoči drugim nabiralkam smer in oddaljenost novega, več kot 100 m oddaljenega vira krme. Čebela najprej teče naravnost, potem pa menjaje desno in levo v obliki polkroga nazaj v izhodišče; na ravnem delu proge miga z zadkom. Kot med ravnim delom njene poti in navpičnico je takšen kot tisti med virom krme in soncem. Dlje ko je krma, počasnejši je ples.

Sorodna gesla: domača čebela | feromoni | Frisch, Karl von | signal | vedenje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek