Belcebub [ugaritsko baalzebul, ‘vzvišeni gospodar’, ali hebrejsko baalzebub, ‘gospodar muh’], po 2 Kr 1 bog filistejskega mesta Ekron, v Novi zavezi knez demonov; farizeji so menili, da je Jezus z njegovo pomočjo izganjal zle duhove, od tod pregovorno: hudiča pregnati z Belcebubom (zlo pregnati z večjim zlom).

Sorodna gesla: demon


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek