plačilna bilanca, sistematični zapis vseh transakcij med rezidenti ene države in rezidenti vseh drugih držav v nekem obdobju (običajno eno leto), ki imajo neko finančno sled. Slovenska plačilna bilanca je po metodiki Mednarodnega denarnega sklada sestavljena iz treh delnih bilanc (računov): 1. tekoči račun (bilanca tekočih transakcij, tekoči del plačilne bilance) zajema trgovinsko bilanco, storitveno bilanco (storitve in dohodki) in bilanco enostranskih transferjev, 2. kapitalski račun (kapitalska bilanca), ki je razčlenjen na kratkoročne in dolgoročne kapitalske transakcije, 3. finančni račun, ki zajema neposredne neto naložbe, neto naložbe v vrednostne papirje, preostale neto naložbe (finančne terjatve, zmanjšane za obveznosti do tujine) in spremembe mednarodnih denarnih rezerv Banke Slovenije, in 4. statistične napake. Pogosto se bilanci tekočih transakcij in dolgoročnih kapitalskih transakcij skupaj označujeta kot bazična bilanca. Presežek (suficit) oz. primanjkljaj (deficit) v tekočem delu plačilne bilance povzroči v enakem obsegu nastanek terjatev oz. obveznosti do tujine, o vrsti in sestavi teh dajejo informacijo druge delne bilance. Zato je skupni saldo kapitalskega in finančnega računa na eni strani načeloma vedno enak saldu tekočega računa na drugi strani. V praksi je mogoče odstopanje od tega pravila predvsem zaradi napak v statističnem zajemanju posameznih bilančnih postavk. Pomembno vlogo imajo razl. delne bilance plačilne bilance (predvsem bilanca tekočih transakcij in bazična bilanca) kot kazalniki zunanjega gospodarskega ravnovesja; tega prištevamo med najvišje cilje konjunkturne in gospodarske politike. Zunanje gospodarsko ravnovesje je doseženo, ko je bilanca tekočih transakcij oz. bazična bilanca dolgoročno izravnana. Pri zunanjetrgovinsko tesno povezanih državah, pri katerih obstaja tudi določena konvergenca gospodarskih politik, trdni menjalni tečaji niso ovira za doseganje zunanjega gospodarskega ravnovesja; pri divergentnih gospodarskih politikah pa so drseči menjalni tečaji najboljši, čeprav ne zadosten, pogoj za doseganje zunanjega gospodarskega ravnovesja.