anahoret [grško, ‘tisti, ki živi odmaknjeno’], kristjan, ki živi strogo puščavniško življenje; dokazano je, da so anahoreti živeli v egiptovski puščavi že v 3. st.; na V predvsem posebna oblika zelo spoštovanega meniškega življenja. Najbolj znana anahoreta sta bila mdr. svetnika Pavel (341) in Anton (356).

Sorodna gesla: Apophthegmata patrum | lavra | puščavnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek