zemeljsko magnetno polje (geomagnetizem, zemeljski magnetizem), magnetno polje, domnevno posledica električnih in snovnih tokov v notranjosti Zemlje (notranji delež) in ionosferi (zunanji delež). Zemlja je magnetni dipol s s. magnetnim polom v bližini j. zemljepisnega pola. Magnetna igla, ki je prosto obešena in se lahko vrti v vse smeri (kompas), se s svojim s. magnetnim polom obrne proti j. zemeljskemu magnetnemu polu, tj. proti geografskemu severu; kot med njeno smerjo in pravim geografskim severom je deklinacija. Zemeljsko magnetno polje izstopa iz površine Zemlje pod kotom, ki je zelo odvisen od zemljepisne lege; ta kot je inklinacija. Orientacijo s kompasom otežujejo poleg deklinacije tudi številne krajevne anomalije, ki so posledica razl. sestave tal in debeline zemeljskih plasti. Zemeljsko magnetno polje zaznamo povsod na Zemlji, pa tudi daleč zunaj meja ozračja v magnetosferi. Smer in velikost zemeljskega magnetnega polja nihata dnevno (zaradi vpliva sončnega sevanja) in v daljših časovnih intervalih (sekularne variacije). Tako je ležal s. magnetni pol ok. 1900 na kanadskem polotoku Boothia, zdaj pa za 700 km stran, s. od otoka Bathurst. Nekatere kamnine so od svojega nastanka ohranile fosilni magnetizem, ki je posledica takratnega zemeljskega magnetnega polja in se navadno ne ujema z zdajšnjim.
Dostopnost