Termania - Veliki splošni leksikon

trgovina, organizirana oblika posredovanja blaga med proizvodnjo in porabo, ne da bi se značilnosti blaga medtem bistveno spremenile. Temeljna razlika med trgovino in menjavo je v tem, da menjava posreduje blago in storitve, trgovina pa posreduje samo blago med proizvodnjo in porabo. Naloge trgovine: posredovanje med proizvajalci in potrošniki in s tem uravnavanje ponudbe in povpraševanja, premostitev prostorske razdalje in časovne razlike med obema, zagotavljanje zalog, izravnavanje cen; v določeni meri pa ima trgovina tudi kreditno funkcijo. Najosnovnejša je delitev trgovin na veleprodajo in maloprodajo. Po vrsti blaga razlikujemo blagovno trgovino, trgovino z nepremičninami, trgovino z vrednostnimi papirji in devizami. Ločita se še trgovina v svojem imenu in za svoj račun (lastna trgovina) in trgovina v svojem imenu in za tuj račun (komisijska trgovina). Glede na to, ali trgovina prečka državne meje ali ne, se deli na notranjo in zunanjo trgovino (svetovna trgovina).

Zgodovina
Razvoj trgovine se je začel s preseganjem zaprtega hišnega gospodarstva, z razvojem specializacije proizvodnje, ko je proizvodnja začela presegati porabo producentov in ko se je oblikoval transportni in komunikacijski sistem med morebitnimi ponudniki in povpraševalci. Razvoj trgovine je spodbudil prehod od naturalne k denarni menjavi. Naturalno menjavo je mogoče spremljati vse do starejše kamene dobe (kresilni kamen, kamnite sekire, jantar). Stari vek: v Sredozemlju se je razvila trgovina z luksuznim blagom in žitom (preskrba Aten in Rima iz čezmorskih žitnih predelov); glavni trgovski narodi so bili Babilonci, Feničani, Kartažani, Arabci, Grki in Judje; oblikovale so se trgovske povezave z Indijo in Kitajsko; najpomembnejša trgovska metropola vse do srednjega veka je bil Bizanc (Carigrad). S padcem rimskega cesarstva, vdorom islama v sredozemski prostor in križarskimi vojnami so se v Evropi razvila nova trgovska središča: Pisa, Amalfi, Benetke, Genova, Marseille. Severnomorski prostor je vse do 15./16. st. obvladovala Hanza. Z odkritjem Amerike in morske poti na Daljni vzhod je prvenstvo Portugalske (Lizbona) v trgovanju prevzela Španija, pozneje Nizozemska (Brugge, Antwerpen, Amsterdam), v 19. st. Velika Britanija, v 20. st. ZDA, konec 20. st. pa se je to prvenstvo razpršilo po Evropi (Evropska unija), Aziji (Japonska, Hongkong, Singapur, Tajvan, Južna Koreja, Kitajska) in Severni Ameriki (ZDA, Kanada). K sproščanju in močnemu povečanju svetovne trgovine po drugi svetovni vojni so veliko prispevali splošni sporazum o carinah in trgovini GATT, Svetovna trgovinska organizacija, Evropsko območje proste trgovine ter druge območne in dvostranske trgovinske pogodbe.
Prek Slovenije oz. današnjega ozemlja RS so že od pradavnine vodile nekatere pomembne trgovske poti, razl. oblike prometa so manj izrabljale možnost trgovanja med bolj oddaljenimi kraji, več pa med posameznimi območji v srednjem delu Evrope in trgovini na kratke razdalje oz. domači trgovini; prav preprečevanje svobodne kmečke trgovine je mdr. pripomoglo k izbruhu kmečkih uporov. V 20. st. se je slovenska trgovina skupaj z industrijo prilagodila novemu državnemu in gospodarskem okviru. Ker pa je bila proti koncu jugoslovanskega obdobja slovenska trgovina že zelo povezana tudi z zahodnoevropskimi trgi, je ob osamosvojitvi lažje prenesla izgubo nekdanjih jugoslovanskih domačih trgov; zdaj okoli dve tretjini zunanje trgovine z državami EU. V zadnjem desetletju 20. st. daje trgovina zaslužek ok. 13 % slovenskim prebivalcem in prispeva približno enak % BDP. Velike slovenske trgovinske družbe (Mercator, Emona, Petrol, ABC, Merkur, Kovinotehna, Nama idr.) se tudi v notranji trgovini in trgovini na drobno že soočajo s konkurenco mednarodnih korporacij (Interspar, Baumax idr.).

Največje trgovske družbe v letu 2002 (v mln. USD)

	prihodek	dobiček
Royal Dutch / Shell Group (VB / Nizozemska)	235.598	9419
Wal Mart (ZDA)	217.799	6671
Exxon Mobil (ZDA)	204.500	11.500
General Motors (ZDA)	186.763	1736
BP Co. PLC (VB)	180.186	6845
Ford Motor (ZDA)	162.600	980
DaimlerChrysler (Nemčija/ZDA)	156.838	4947
General Electric (ZDA)	131.698	14.118
Mitsubishi Corporation (Japonska)	112.955	528
Toyota Motor (Japonska)	107.443	4177

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek