Kongres evropskih manjšin (točneje Konferenca organiziranih narodnih skupin evropskih držav), manjšinska organizacija, ustanovljena 15.–16.10.1925 v Ženevi; v Ženevi so bili tudi drugi letni kongresi te organizacije, in sicer do 1931 (tudi 1935, 1936); 1932 na Dunaju, 1933 in 1934 v Bernu, 1937 v Londonu in okrnjeni zadnji Kongres evropskih manjšin 1938 v Stockholmu. Med pobudniki je bil slovenski poslanec v italijanskem parlamentu J. Vilfan; predsedoval je kongresom in vodil stalni komite Kongresa evropskih manjšin vse do konca delovanja jeseni 1939; sedež komiteja od 1928 na Dunaju, generalni sekretar estonski Nemec Ewald Ammende (1892–1963). Kongres evropskih manjšin je združeval več kot 30 evropskih narodnih manjšin (ne pa verskih, političnih ali drugih). Izhajal je iz legitimističnega načela o nespreminjanju državnih mej; pri urejanju manjšinskih pravic priporočal kulturno avtonomijo; nasprotoval prisilni asimilaciji, opozarjal na pomen urejenega statusa manjšin za evropski mir. – Po drugi svetovni vojni je od 1949 delo Kongresa evropskih manjšin nadaljevala predvsem Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS); glasilo Europa Ethnica (od 1961).
Dostopnost