polifonija [grško, ‘večglasje’], večglasni stavek, v katerem so vsi glasovi znotraj harmonskega okvira vodeni samostojno (kontrapunkt). Polifonija je dosegla vrh v francosko-flamskih vokalnih polifonih skladbah, predvsem O. di Lassa in G. P. Palestrine, ter v glasbi J. S. Bacha; nasprotno homofonija.
Dostopnost