antiblokirni sistem (ABS), zavorni sistem pri osebnih in tovornih vozilih ter avtobusih, ki pri močnem zaviranju prepreči popolno ustavitev (blokiranje) posameznih koles. Posebej na mokri podlagi zagotavlja optimalen potek zaviranja in omogoča nemoteno krmiljenje vozila.
Na vseh kolesih so nameščena tipala (senzorji), ki merijo hitrost vrtenja kolesa. Signal posredujejo elektronski krmilni enoti, ki prek hidravlične napeljave vpliva na zaviralno silo posamezne kolesne zavore. Če krmilna enota izmeri prehitro ustavljanje kolesa, takoj zniža tlak hidravlične tekočine in zmanjša zavorno silo. Ko se vrtilna hitrost kolesa spet poveča, krmilna enota poveča tlak v hidravlični napeljavi. Proces je zelo hiter in se lahko ponovi do desetkrat v sekundi. ABS navadno vsebuje mikroprocesor, ki ima vprogramirane idealne oz. optimalne parametre zaviranja. Trenje je namreč odvisno od zdrsa kolesa na podlagi: največje zavorne sile delujejo pri 10–30-odstotnem zdrsu, pri popolni blokadi kolesa pa se trenje med pnevmatiko in podlago znatno zmanjša.

Sorodna gesla: antiblokirna naprava | blokiranje | zavora


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek