verjetnost,
1. splošno: verjetnost nastopa kot odraz zakonitosti, s katero se določena lastnost (npr. starost) pojavlja pri posameznih enotah iz velike množice, populacije (npr. med ljudmi): frekvenčna porazdelitev. Vrednosti slučajnih spremenljivk se v idealnih primerih obnašajo po normalni porazdelitvi, pri kateri povprečna vrednost nastopa najpogosteje, skrajno odstopajoče vrednosti pa so zelo redke. Z naključno dobljenimi vzorci lahko z določeno verjetnostjo sklepamo o navzočnosti in pogostosti izbrane lastnosti. Tovrstne postopke, ki temeljijo na verjetnostnem računu in na slučajnih vzorcih, pogosto uporabljajo v naravoslovju in družbenih vedah, da lahko preučujejo zakonitosti pojavov v velikih skupinah.

Sorodna gesla: javno mnenje
2. logika: stopnja zanesljivosti, s katero sprejemamo neko stanje stvari oz. ga lahko napovemo; v logičnem smislu umestitev izjave med možnostjo in resničnostjo. V pozitivistični logiki veljajo vse izjave le z neko verjetnostjo.

Sorodna gesla: izjava | naključje | pogojna verjetnost | probabilizem | zakon
3. matematika: verjetnostni račun.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek