zorenje, dozorevanje prirojenih načinov vedenja, ki se brez učenja pojavijo ob pravem času; tako npr. dozori zmožnost za letenje pri ptičih tudi, če ne vidijo, kako letajo drugi ptiči, in če ne morejo sami vaditi letenja. Pri človeku se zorenju organskih funkcij pridruži še oblikovanje telesnih, psihičnih in mentalnih zasnov in njihova integracija.

Sorodna gesla: etogeneza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek