sonatna oblika, glasbena struktura prvih sonat, kvartetov in simfonij, kot se je izoblikovala v drugi polovici 18. st. Značilnosti: hitri stavek (Allegro) z dvema temama (i. tudi skupina tem, stavka ali periodi). Počasnemu uvodu, ki včasih stoji na začetku, sledijo ekspozicija, izpeljava, repriza in morebitna koda po shemi:

ekspozicija (razvrstitev tem)
1. tema (1. skupina tem), tonika
2. tema (2. skupina tem), dominanta ali tonična paralela
3. sklepna skupina (od romantike naprej vedno samostojnejša)
izpeljava (obdelava tem)
repriza (bolj ali manj modificirana ponovitev tematične razvrstitve)
1. tema (tonika)
2. tema (tonika)
3. sklepna skupina (tonika)
koda (sklepni del)

Zdaj sonata pomeni obliko, kakršno so uveljavili dunajski klasicisti (J. Haydn, W. A. Mozart, L. Beethoven, F. Schubert).

Sorodna gesla: introdukcija | rokoko


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek