Mohorjeva družba, najstarejša slovenska založba; ustanovljena na pobudo A. M. Slomška (19.4.1851 v Celovcu) kot vseslovensko Društvo sv. Mohorja za izdajanje dobrih poljudnih knjig (predsednik A. Einspieler, tajnik in urednik A. Janežič); 1860 preoblikovanje v Družbo sv. Mohorja in začetek izdajanja knjižne zbirke Slovenske večernice; poleg koledarja je Mohorjeva družba vsako leto izdajala tudi učne in verske knjige v slovenskem jeziku, nekatera vrhunska literarna dela in zgodovinske preglede. Od 1870 je imela svojo lastno tiskarno, 1894 pa je bila dograjena nova stavba, v kateri je še danes sedež osrednjih organizacij koroških Slovencev. Do 1918 je Mohorjeva družba izdala 16,3 mln. knjig in tako »slovenski narod naučila brati« (Prežihov Voranc); več kot 90.000 članov. Sedež so v predplebiscitnem obdobju iz Celovca preselili na Prevalje (1919), uredništvo v Ljubljano (1922; F. S. Finžgar; 1923 je začel izdajati tudi revijo Mladika), tiskarno pa v Celje (1927). Nemci so 1941 zaplenili premoženje Mohorjeve družbe v Celju in uničili zalogo knjig, v Ljubljani pa je ostalo okrnjeno uredništvo. Po vojni je bila tiskarna nacionalizirana. Mohorjeva družba je vse do političnih sprememb in osamosvojitve Slovenije doživela več statusnih sprememb; 1972 več kot 60.000 članov, 1990 pa ok. 25.000; knjižni program je bil posodobljen, izhajati sta začeli reviji Nova mladika (1970–81) in Znamenje (od 1971). Mohorjeva družba zdaj ponovno deluje kot združenje vernikov pod pokroviteljstvom mariborskega škofa; 1985–92 so bili obnovljeni stiki in urejeno sodelovanje z Mohorjevo družbo v Italiji in Avstriji. Zaradi italijanske prepovedi uvažanja slovenskih knjig je namreč v Gorici 1924 nadškof F. Sedej ustanovil Goriško Mohorjevo družbo; začela je samostojno izdajati slovenske knjige; po 1945 nadaljevala dejavnost s knjižno zbirko in 1949 s svojim koledarjem; med pomembnimi tiski je Primorski slovenski biografski leksikon (1974–94); število članov se je zmanjšalo z 18.000 (1927) na ok. 1400. – Vez Mohorjeve družbe s Koroško je bila pretrgana ob anšlusu (1938); nacisti so Mohorjevo družbo v Celovcu 1940 prepovedali in podržavili premoženje. Od 1946 postopno obnavljanje in osamosvajanje Mohorjeve družbe v Avstriji; ob knjigah in koledarju izdaja mesečnik Družina in dom (od 1949), izseljenski mesečnik Naša luč (od 1952) in literarno revijo Celovški zvon (od 1983); mdr. izdaja učbenike za manjšinske šole, v novejšem času tudi prevode v nemščino; letna knjižna produkcija je že presegla 50 naslovov, število članov pa 3500 v Avstriji ter ok. 5000 v Sloveniji in izseljenstvu. Ob založbi in tiskarni v okviru Mohorjeve družbe od 1953 delujejo dijaški oz. študentski domovi, od 1989 zasebna dvojezična osnovna šola ter od 1985 zunanjetrgovinska družba; z ok. 200 zaposlenimi je celovška Mohorjeva družba tako največje slovensko podjetje na Koroškem.
Dostopnost