oscilator [latinsko], 1. fizika:naprava za ustvarjanje nihanja (predvsem mehanskega ali električnega), v širšem pomenu tudi nekateri naravni sistemi, ki trajno nihajo. Pri oscilatorju se ena oblika energije pretvarja v drugo (npr. pri vzmetnem nihalu prožnostna energija vzmeti v potencialno energijo mase). Pri harmoničnem oscilatorju se značilna veličina (npr. električna napetost, odmik nihalne mase od ravnovesja) spreminja v skladu s sinusno krivuljo, amplituda in frekvenca nihanja pa se (v idealnem primeru) ne spreminjata; njegov spekter ima eno ostro črto. Pri anharmoničnem oscilatorju nihanje ni sinusno: v nekih trenutkih niha hitreje, v drugih pa počasneje od sinusne krivulje. Tak oscilator je npr. multivibrator, ki niha med dvema skrajnima vrednostima (preklopna vezja); njegov spekter ima poleg osnovne še množico črt, ki pripadajo višjim harmoničnim nihanjem.
Sorodna gesla: anharmonični oscilator | harmonični oscilator | linearni oscilator | multivibrator | preklopna vezja2. elektrotehnika:vezje za generiranje električnega nihanja. Sestavlja ga ojačevalnik (npr. z elektronkami ali tranzistorji); na vhod prek povratnega sklopa dobiva signal z izhoda. Povratni sklop ustrezno zakasni signal iz izhoda: ko je na izhodu velika napetost, dobiva na vhod majhno napetost (iz prejšnjega nihaja) in zato zmanjšuje ojačenje, ko napetost na izhodu pade, prihaja na vhod velika napetost in ponovno povečuje ojačenje. To izmenjavanje napetosti se ponavlja brez konca. Pri nizkofrekvenčnih oscilatorjih so v povratnem sklopu (ki določa frekvenco) večinoma RC-členi (upori in kondenzatorji), pri visokofrekvenčnih pa nihajni krogi (dušilke in kondenzatorji), kremenovi kristali ali resonatorske votline (npr. pri mikrovalovnih oscilatorjih). Oscilatorje se uporablja za določanje frekvence v uglaševalnih vezjih (uglaševalnik) oddajnikov in sprejemnikov (superheterodinski sprejemnik), kot časovna norma v merilnih napravah (npr. osciloskopih) in elektronskih urah, v računalnikih pa kot generator taktne frekvence (ta določa ritem delovanja mikroprocesorja in pripadajočih vezij). Pomembna značilnost oscilatorja je njegova frekvenčna stabilnost. Zelo stabilno frekvenco dosežejo s kremenovim oscilatorjem; pri tem zaradi vzbujevalnega električnega signala niha kristal nihajnega kremena, njegovo nihanje pa povratno vpliva na vzbujevalni signal. Najnatančnejši je oscilator v atomski uri; temelji na lastnem nihanju molekul ali atomov.
Dostopnost