polip [grško],
1. zoologija: pritrjena generacija ožigalkarjev.

Sorodna gesla: ektoderm | ožigalkarji | razmnoževanje
2. medicina: pecljata benigna novotvorba iz sluznice ali žleznega tkiva; npr. polip debelega črevesa, izrastek črevesne sluznice, navadno ga lahko odstranijo endoskopsko; polip grla (polypus plicae vocalis), benigni tumor glasilk. Največkrat je povezan s kroničnim vnetjem grla, preobremenjenostjo glasilk (bralni ali pevski vozliči, noduli cantatores). Povzroča dolgotrajno hripavost, ne pa tudi bolečin.

Sorodna gesla: anemija | črevo | nahod | novotvorba | polipoza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek