hezihazem [grško hesychia, ‘mir’], mistično gibanje, ki se je s sprejemom starocerkvene duhovnosti razvijalo 12.–16. st., posebej med bizantinskim in slovanskim meništvom – mdr. na Atosu – in je od 18. st. spet zaživelo v Rusiji. Cilj hezihazma je bil zrenje »neustvarjene božje luči« ob pomoči spokorniških, molitvenih in meditativnih vaj (molitev srca). Teološko je hezihazem utemeljil Gregor Palamas.
Dostopnost