kabaret (francosko cabaret), majhno zabavno gledališče s sporedom, sestavljenim iz šansonov, skečev, satire in kratkih govorov, večidel politične, socialnokritične ali umetniške usmeritve. Prvotno zasnovan kot avantgardna zabava za izbrano občinstvo, pozneje pa se je razvil v komercializirano obliko za široke množice. Vsebinski zgled je 1881 v Parizu ustanovljen Chat noir, v Nemčiji se je uveljavil z Überbrettlom in z Die elf Scharfrichter, pri katerem je sodeloval F. Wedekind (oba 1901). Iz slikarskih srečanj sta se razvila barcelonski Els Quatre Gats in Zielony Balonik v Krakovu, medtem ko so bili v Rusiji izvori bolj gledališke narave: Krivo zerkalo v Sankt Peterburgu se je ukvarjalo z monodramami, Prival Komediantov pod vodstvom V. E. Mejerholda pa z intimnim gledališčem. Najbolj ekstremno umetniški je bil 1916 v Zürichu ustanovljen Cabaret Voltaire. Po prvi svetovni vojni je nemški kabaret postajal vedno bolj političen (K. Tucholsky, W. Finck, T. Hesterberg), 1935 ga je nacizem pregnal, po drugi svetovni vojni sta bila najuspešnejša berlinski Die Stachelschweine (ustanovljen 1949) in münchenski Münchner Lach- und Schießgesellschaft (1956). V angleško govorečem svetu so namesto kabaretov prevladovali nočni klubi, vse do 60. let, ko so se pojavili v Chicagu Second City, v San Franciscu The Premise in v Bostonu The Proposition. Daleč najuspešnejši tovrstni klub v Angliji je bil londonski The Establishment (1961). V slovenskem gledališču je bil kabaret vselej pomalem navzoč, vendar nikoli kot razvita, institucionalirizana oblika, vseskozi le kot trivialno in povečini občasno dopolnilo drugim gledališkim zvrstem, npr. Veselo gledališče v Ljubljani, Toti teater v Mariboru, v novejšem obdobju občasni poskusi oživljanja v kavarni Cafe Teater v Ljubljani.
Dostopnost