češka glasba, ljudska glasba Čehov, tj. na Češkem bivajočih z. Slovanov; v z. delih je opazen močan vpliv nemške ljudske glasbe, v vzhodnih pokrajinah pa se oplaja iz virov, ki niso vezani na tonsko lestvico in takt. Najpomembnejše glasbilo so gajde, med plesi pa je najbolj priljubljena polka. V češki umetni glasbi je v 15./16. st. doživela razcvet polifonična cerkvena glasba. Do zgodnjega 19. st. je češka umetna glasba sodila v kulturni krog nemške ali francoske glasbe (J. D. Zelenka, družina Stamic, brata Benda, J. Mysliveček, J. L. Dusík, A. Reicha). Samosvojo češko umetno glasbo so od ok. 1860 ustvarjali skladatelji B. Smetana, A. Dvořák in L. Janáček. V zgodnjem 20. st. so delovali A. Hába, B. Martinů in Josef Suk; v mlajši rod spadajo Petr Eben, Petr Kotík in Marek Kopelent.