flamini [latinsko flare, ‘pihati’], ednina flamen, v starem Rimu duhovni, katerih prvotna naloga je bila razpihovati žrtveni ogenj; splošni daritveni svečeniki določenega boga, pozneje tudi umrlega in pobožanstvenega cesarja (divus). Jupitrov flamini (Flamini Dialis) je imel najvišji položaj.