svetniki, živi, umrli ali mitski ljudje, ki so nosilci moči svetega ali pa jih odlikuje posebna osebna svetost. Svetniki pogosto izvršujejo sveta dejanja ali čudeže. Nova zaveza govori o svetosti vseh kristjanov. Čaščenje svetnikov je pogosto povezano s priprošnjo, poznajo ga številna verstva; v krščanstvu je nastalo iz spoštljivega spomina na mučence (čaščenje relikvij), posebej na dan njihove smrti. Od 12. st. je za uradno čaščenje potrebna cerkvena razglasitev za blaženega oz. razglasitev za svetnika. Zdaj je čaščenje svetnikov razširjeno le še v katoliški in pravoslavni Cerkvi, ne pa v protestantizmu. Verovanje, da nekateri svetniki zaradi svojega življenja, načina smrti, čudežnih del (Avguštin pomaga pri boleznih oči, Valentin pri padavici) lahko še posebej pomagajo v določenih zadevah, je pripeljalo do čaščenja zavetnikov (zaščitnikov ali priprošnjikov).