vojno hudodelstvo, kaznivo dejanje, storjeno praviloma med vojno ali med oboroženim spopadom ali v zvezi z njima s kršitvijo mednarodnega vojnega prava (haaške in ženevske konvencije in splošno sprejeti običaji vojskovanja) proti osebam in stvarem, ki jih mednarodno pravo v takšnih okoliščinah varuje: ranjencem, bolnikom, brodolomcem, sanitarnemu osebju, vojnim ujetnikom, parlamentarcem, kulturnim in zgodovinskim spomenikom, naravnim znamenitostim, mednarodnim organizacijam. Prepovedani so poboji zaščitenih oseb, surovo ravnanje z njimi, medicinski idr. poskusi, prisiljevanje k služenju v sovražni vojski, sprejemu druge vere ali narodnosti, k prostituciji, preseljevanje, zastraševalni ukrepi, jemanje talcev, plenitev, napadi na objekte, ki sprožajo nenadzorovane posledice (jedrske elektrarne, jezovi), uporaba prepovedanih bojnih sredstev, ščuvanje ali organiziranje združbe za napadalno vojno in izvrševanje vojnih hudodelstev, zavlačevanje z repatriacijo. Takšna dejanja vsebuje tudi kazenski zakonik in so med najhujšimi kaznivimi dejanji. V skladu z mednarodnim pravom pregon teh kaznivih dejanj ne zastara. Po drugi svetovni vojni so bila za sojenje krivim za vojna hudodelstva v tej vojni ustanovljena mednarodna sodišča v Nemčiji in Tokiu, vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije po razpadu pa obravnava sredi 90. let ustanovljeno mednarodno sodišče v Haagu; doslej le nekaj obsojenih; po podatkih vlade Bosne in Hercegovine pa je bilo samo v tej državi ubitih 257.200, pregnanih pa 2,677.100 ljudi in posiljenih ok. 27.000 Muslimank. V Sloveniji so obdolženim vojnih hudodelstvev sodili že med drugo svetovno vojno (kočevski proces) in v letih po njej (na smrt obsojeni mdr. nemška generala F. Rainer in E. Rösener ter slovenski kvizlinški general L. Rupnik); tudi v Sloveniji niso sodili vojakom italijanskih okupacijskih sil. Tako kot drugod po svetu pa niso obsodili pripadnikov zmagovitih vojaških formacij, čeprav so nekateri med vojno in neposredno po njej zagrešili vojna hudodelstva nad ujetniki in civilnim prebivalstvom (fojbe, domobranstvo); pač pa so pol stoletja po koncu druge svetovne vojne več postopkov proti nekdanjim hrvaškim in slovenskim partizanom sprožila italijanska sodišča.
Dostopnost