Termania - Veliki splošni leksikon

Vanuatu ([melanezijsko, ‘dežela, ki se dviga iz morja’], uradno ime Ripablik blong Vanuatu [bislamsko], Republic of Vanuatu [angleško], République de Vanuatu [francosko], Republika Vanuatu), otoška država v z. delu Oceanije, Melanezija, obsega otočje Novi Hebridi sv. od Nove Kaledonije.

časovni pas	srednjeevropski čas + 10 ur, poletni čas
površina	12.189 km2 (z morjem ok. 1 mln. km2), SZ–JV 850 km
prebivalstvo	186.000, 15 preb./km2, letna rast 2,7 %, življenjska doba 66 let
glavno mesto	Port-Vila (Vila), 29.000 preb., na jz. obali otoka Efate v osrednjem delu države
upravna razdelitev	6 provinc
članstvo v organizacijah	OZN (od 1981), Britanska skupnost narodov, SPC, SPF, AKP
uradni jezik	bislamski (angleško-francosko-melanezijska mešanica), angleški, francoski
denarna enota	vatu (oznaka VUV)

Naravne razmere
Podolgovat, v s. delu dvojni niz otokov je sestavljen iz ok. 80 vulkanskih otokov, obdanih s koralnimi grebeni. Največji je Espiritu Santo (3626 km2, visok do 1879 m), sledijo Malekula, Efate, Erromanga; na S sta majhni skupini Banksovih in Torresovih otokov. Aktiven vulkanizem je še na otokih Ambrim, Tanna in Lopevi. Podnebje je tropsko oceansko s povprečno temperaturo ok. 26 °C; na S pade do 3800 mm padavin, na sušnejšem J ok. 2300 mm. Obsežne površine pokriva tropski deževni gozd, na J sta tudi sušni gozd in savana.

Prebivalstvo
Prebivalci so večinoma Melanezijci, poleg njih še manjše skupine Polinezijcev (predvsem na S), Evropejcev (Britanci, Francozi) in Azijcev. Večina prebivalcev je kristjanov (prezbiterijanci, anglikanci in katoličani), del domačega prebivalstva še živi po tradicionalnih plemenskih običajih. Šolstvo je dobro urejeno. Imajo tehniški inštitut in učiteljišče; na univerzitetni študij hodijo v tujino.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1980 (spremenjena 1987) je otoška država parlamentarna republika v okviru Britanske skupnosti narodov. Vodja države je predsednik države, ki ga za pet let izvolijo parlament in območni sveti. Izvršno oblast ima vlada. Enodomni parlament je sestavljen iz 50 poslancev, izvoljenih za štiri leta. Svet poglavarjev ima samo posvetovalno funkcijo. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Najpomembnejša gospodarska panoga otoške države je kmetijstvo, s katerim se preživlja ok. 60 % prebivalcev: kopra, kakav, kava, govedoreja, ribolov (predvsem tuni in boniti). Industrija je slabo razvita; večinoma obrati za sušenje kopre ter predelavo rib in mesa. Zaradi ugodne davčne politike je Vanuatu vodilen v finančništvu v celotni Oceaniji. Na otokih Efate in Espiritu Santo je gosto cestno omrežje, tudi mednarodni letališči in pristanišči.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	199 mln. USD, 1070 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 26 %, industrija 12 %, storitvene dejavnosti 62 %
uvoz (2000)	87,5 mln. USD
izvoz (2000)	22,8 mln. USD
zadolženost v tujini (1999, ocena)	64,6 mln. USD

Zgodovina
Otoke na S so prvič poselili ok. 1000 pr. n. š. 1706 jih je odkril Španec Pedro Fernández de Quirós; pozneje jih je raziskoval J. Cook in poimenoval Novi Hebridi. 1825–65 so otoke pustošili trgovci s sandalovino. Od sredine 19. st. se je število prebivalcev zelo zmanjšalo zaradi bolezni, ki so jih prinesli priseljenci, in trgovine s sužnji. 1887 sta Francija in Velika Britanija ustanovili skupno upravo; od 1906 kondominij; po drugi svetovni vojni zahteve po neodvisnosti, 1980 so z oboroženim posredovanjem preprečili razglasitev samostojne republike na otoku Espiritu Santo. 30.7.1980 so Novi Hebridi postali suverena država z imenom Vanuatu. Prvi predsednik države je postal Ati George Sokomanu. Na oblasti se izmenjujeta dve stranki: nacionalistična Vanuaaku Pati in zveza zmernih strank UMP, ki je bila na oblasti 1991–99. Zadnji predsednik Vanuatuja od 2004 je Alfred Masang Nalo, ministrski predsednik pa Edward Nipake Natapei.

Sorodna gesla: Ambrim | Banksovi otoki | Espiritu Santo | Lopevi | Malekula | Melanezija | Novi Hebridi | Port-Vila

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek