David, izraelski kralj, *1004 pr. n. š. (?), †965 (?); sin Jeseja iz Betlehema, pastir. Po Savlovi smrti so ga Judejci v Hebronu mazilili za kralja, pozneje je postal kralj vsega Izraela. Premagal je Filistejce in Jeruzalem postavil za novo politično in religijsko središče svoje države. Ko si je podredil sosednje države, je nastala največja država v zgodovini Izraela, vendar je bil njen obstoj ogrožen že za njegovega življenja (Absalom). Nasledil ga je njegov sin Salomon. Pozneje so pričakovali, da bo Mesija izšel prav iz Davidovega rodu. Avtorstvo psalmov, ki jih pripisujejo Davidu, je vprašljivo.
Dostopnost