Iliri (latinsko Illyrii), že v 5./4. st. pr. n. š. izpričana plemena; ni zanesljivo, ali so bila povezana s kulturnimi skupinami iz železne dobe, predvsem ni znano, kje je bila meja med Iliri ter makedonskimi in tračanskimi plemeni, jv. obrobjem halštatske kulture med Savo in Dravo (morda tudi jv. Dolenjska in Bela krajina) ter območjem Venetov. Obstajajo dokazi o ilirskih Japodih (grobišča in naselja v Liki in srednji dolini Une). Njihova kultura se je ohranila tudi v rimski dobi. Poleg tega obstajajo tudi dokazi o kulturnih skupinah v Albaniji, Bosni, Črni gori in dalmatinski Hrvaški. Slediti jim je mogoče celo v bronasto dobo (Glasinac). Noša, oborožitev in preostala kultura dokazujejo povezave s spodnjeitalsko Apulijo. – Za etnične in jezikovne potomce Ilirov se štejejo Albanci; v 19. st. pa je tradicija Ilirov vplivala na poimenovanje Ilirskih provinc, Ilirskega kraljestva in ilirizma.
Dostopnost