• Išči po:
Maldivi (Divehi Rājjē, uradno ime Divehi Rājjē ge Jumhūriyya, Republika Maldivi), majhna južnoazijska otoška država v Indijskem oceanu, jz. od j. dela Indijske podceline.

časovni pas srednjeevropski čas + 4 ure
površina 298 km2 kopnega; skupaj z otoki 51.800 km2
prebivalstvo 278.000, 931 preb./km2, letna rast 3,2 %, življenjska doba 62 let
glavno mesto Male 74.000 preb., v središču otoške države
upravna razdelitev 19 upravnih okrožij (otokov ali otoških skupin), vsakega vodi upravni zastopnik
članstvo v organizacijah OZN (od 1965), Britanska skupnost narodov (posebni status), SAARC, Načrt iz Kolomba, OIC
uradni jezik maldivski (divehijski), soroden singalskemu jeziku; sporazumevalni jezik tudi angleščina
denarna enota rufija (oznaka MVR)


Naravne razmere
Maldivsko otočje je sestavljeno iz ok. 2000 koralnih otokov in številnih čeri, ki jih skupaj z otoki uvrščajo v skupine otokov (atole). Dve večji skupini atolov ležita v smeri S–J in sta dolgi ok. 750 km. Najjužnejši so že j. od ekvatorja. Otoki so del podmorskega Maldivskega hrbta, le redkokje se dvigajo več kot 2,5 m nad morsko gladino. Podnebje je monsunsko z zelo enakomerno razporejenimi visokimi temperaturami (28–31 °C). Največ padavin (2000–3000 mm) pade pod vplivom jz. monsuna od maja do septembra. Na peščenih tleh rastejo predvsem kokosove palme in tropske grmovnice.

Prebivalstvo
Maldivci, etnično mešanica prebivalcev singalskega, arabskega in malajskega izvora, živijo na pribl. 200 otokih. Na več kot polovici naseljenih otokov živi manj kot 500 preb. Najgosteje je poseljen atol Male in na njem je tudi edino mesto v državi. Ok. 60 t. i. turističnih otokov s hoteli in bungalovi je povsem ločenih od življenja domačinov. Državna religija je sunitski islam. Izobraževalni sistem temelji na tradicionalni tristopenjski islamski šoli. V Maleju so šole z angleškim učnim jezikom po britanskem zgledu. Stopnja pismenosti se je zelo izboljšala (le 5 % nepismenih).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1968 (nova ustava 1998) je bila ustanovljena republika Maldivi. Voditelj države je vsakih pet let neposredno izvoljen predsednik. Ker je tudi predsednik vlade, so njegova pooblastila zelo velika. V parlamentu je 48 izvoljenih oz. od predsednika imenovanih poslancev, zasedajo pa le trikrat na leto. Politični vpliv parlamenta je omejen. Pravosodje temelji na islamskem šeriatskem pravu.

Gospodarstvo
Tradicionalno najpomembnejša dejavnost je ribolov. Ribe (predvsem tuni) in ribji izdelki so tudi najpomembnejši izvozni artikli. Najpomembnejša kulturna rastlina je kokosova palma, iz nje pa pridobivajo kopro in tekstilna vlakna. Za svoje lastne potrebe pridelujejo še koruzo, proso, gomoljnice, zelenjavo in tropsko sadje. Najpomembnejša živila, predvsem riž, ter drugo blago za široko porabo in naftne derivate uvažajo. Proizvajalni obrati, predvsem manjše obrtne delavnice, se ukvarjajo s konzerviranjem rib, tekstilnimi izdelki, izdelavo umetnih vlaken in čolnov, predelavo rafije, kokosovih vlaken idr. Vse pomembnejši postaja turizem, že zdaj pa je ta dejavnost najpomembnejši vir zaslužka v državi. Otoki so med seboj prometno povezani z majhnimi čolni in jadrnicami. Edino letališče, tudi mednarodno, je na otoku Hulule, sosednjem otoku Maleja.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 603 mln. USD, 2170 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 20 %, industrija 18 %, storitvene dejavnosti 62 %
uvoz (2000, ocena) 372 mln. USD
izvoz (2000, ocena) 88 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 237 mln. USD


Zgodovina
Sredi 12. st. je bilo prvotno budistično prebivalstvo Maldivov islamizirano. V 16. st. je spodletelo več portugalskih poskusov kolonizacije. Sultanat Maldivi je bil od 1887 pod britanskim protektoratom. 1948 je otočje dobilo avtonomijo, 26.7.1965 pa je doseglo popopolno neodvisnost. 1968 je bila dotedanja monarhija preoblikovana v republiko. 1989 so ob indijski pomoči preprečili poskus državnega udara Tamilcev. Od 80. let se na Maldivih razvija turizem. Predsednik države in vlade je od novembra 1978 Mamoon Abdul Gayoom; zadnje volitve je dobil oktobra 2003.

Sorodna gesla: Chagos | Indijska podcelina | Male


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek