Tibet (kitajsko Xizang Zizhiqu [šidzáng dzə́džəči]), avtonomna pokrajina na Z Kitajske, 1,22 mln. km2, 2,6 mln. preb. (skupaj s Qamdom), glavno mesto Lasa; Tibetanska visoka planota je največja in najvišja planota na Zemlji (»streha sveta«), obdajajo jo 7000–8000 m visoka veriga Himalaje na jugu, Kunlun Shan na severu in Karakorum na zahodu. Transhimalaja deli Tibet na južnotibetansko suho dolino Inda in zgornje Bramaputre (Yarlung Zangbo Jiang) ter na ogromno planoto, ok. 5000 m nad morjem, z vmesnimi kotlinami, polnimi drobirja, ter številnimi slanimi jezeri in slanimi močvirji. V s. delu planote je ob suhem višinskem zraku, velikem temperaturnem nihanju in le trimesečnem vegetacijskem obdobju možna le skromna živinoreja (delno nomadska), predvsem na j. pobočjih in ob jezerih (jaki, ovce, koze, konji); poljedelstvo je razširjeno v j. rečnih dolinah, kjer šest do sedem mesecev lahko pridelujejo glavno živilo ječmen (zampa), poleg tega repo, krompir in vedno bolj pšenico; na subtropskem JV, pod 2000 m nad morjem, pridelujejo še banane, agrume, riž in čaj. Bogata nahajališča rud, premoga, nafte, grafita, soli samo delno izkoriščajo (železarska in jeklarska industrija pri Lasi), pomemben vir energije so reke. Industrija, ki se je razvila v zadnjih letih, zlasti v dolini Bramaputre, lahko oskrbuje večji del prebivalstva. Izvažajo predvsem proizvode iz živalskih surovin, les, sol in zdravilna zelišča. Nekdanjo prometno odrezanost so ublažili z novimi magistralnimi cestami (mdr. Sečuan/Qinghai–Lasa, Sinkiang–zahodni Tibet); gradijo tudi železniško progo Xining–Lasa (1400 km). Večinsko prebivalstvo so Tibetanci, na SV in JV tudi druga ljudstva, narašča število kitajskih priseljencev; ok. 300.000 ljudi je do kitajske zasedbe živelo v samostanih.
Zgodovina: v začetku 7. st. je tibetanska plemena združil Srongtsan Gampo. V 8. st. se je začela razvijati tibetanska oblika budizma, lamaizem. S Tsongkhapovo reformo iz 1400 so uvedli sekto rumenih pokrival in oblast razdelili na posvetno (dalajlama) in cerkveno (pančenlama); v tem času je nastala lamaistična teokratska država. V 16. st. mongolski, nato vedno večji kitajski vpliv; od sredine 18. st. kitajski protektorat. 1904 so Angleži izsilili dovoljenje za trgovanje s Tibetom; 1950 so ga zasedle kitajske čete, 1951 je postal kitajska provinca. Več uporov v naslednjih letih je kitajska vojska zadušila; 1959 je 70.000 Tibetancev, skupaj s 14. dalajlamo, zbežalo v Indijo. Zadušitev uporov med kulturno revolucijo 1967 je pospešila integracijo Tibeta v kitajsko državo. Od januarja 1980 si kitajsko vodstvo prizadeva za vrnitev dalajlame v Tibet; junija 1980 zamenjava oblasti z vodstvom, ki je Tibetancem bolj naklonjeno; od 1988 okrepljen odpor proti kitajskim oblastem.
Dostopnost