klor (latinsko chlorum), simbol Cl, enovalentni, redkeje sedemvalentni kemijski element (halogeni), vrstno število 17, atomska masa 35,453. Rumenozelen, strupen plin, dražečega vonja (0,0001 % Cl v zraku še draži dihalne organe), ok. 2,5-krat težji od zraka, pri standardnih pogojih pri –34,06 °C tekoč, pri –101,5 °C trdna rumena kristalinična snov. Klor je podobno reaktiven kot fluor. Topi se v vodi, vodna raztopina – klorovica – oddaja pod učinkom svetlobe kisik in ima zato močan dezinfekcijski (npr. plavalni bazeni) in belilni učinek na tekstil, papir, celulozo idr. (klorovo belilo). Z vodikom tvori klorov pokalni plin, ki pri močni svetlobi eksplodira. V naravi je klor največkrat kot natrijev klorid v obliki velikih plasti kamene soli, v morski vodi (ok. 2 %), rastlinah in živalih. V majhnih količinah ga pridobijo iz klorovodikove kisline in oksidacijskega sredstva (npr. klorovega apna), v velikih pa pri elektrolizi kloridov (elektroliza alkalijskih kloridov). Mnoge organske spojine pripravljajo s t. i. kloriranjem (npr. kloroform, tetrakloroogljik in polivinilklorid). Soli klorovodikove kisline so vodikovi kloridi, soli klorovih oksokislin so klorati, npr. klorat(V), klorat(VII).