zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, pravna podlaga poklicnega in strokovnega izobraževanja; ureja izobraževanje za pridobitev poklica na vseh izobrazbenih oz. kvalifikacijskih stopnjah (pridobitev poklica za mladino in pridobivanje nadaljnjih kvalifikacij za odrasle, npr. izobraževanje mojstrov, delovodij, poslovodij) in stalno izpopolnjevanje v poklicu (dokvalifikacije, specializacije, prekvalifikacije, posodabljanje poklicnega znanja). Zakon ureja zapletena medsebojna razmerja in pristojnosti razl. interesentov in partnerjev (državnih organov, zbornic kot združenj delodajalcev in sindikatov kot združenj delojemalcev) v poklicnem izobraževanju, določa pravne podlage za sklepanje razl. pogodb, ki urejajo medsebojna razmerja med šolo, učenci (vajenci) in obratovalnicami ali podjetji, opredeljuje načela za sprejemanje izobraževalnih programov in za določanje postopkov ter oblikovanje izpitnega sistema, ki omogoča pridobiti javno priznano poklicno oz. strokovno izobrazbo. Po svetu so to praviloma izrazito medresorski zakoni in niso v pristojnosti zgolj šolskih ministrstev, nasprotno, pogosteje je za poklicno izobraževanje v celoti ali pretežno odgovoren ministrski resor za delo (npr. v angleško govorečih deželah ali v Italiji). Zakonska ureditev poklicnega izobraževanja v Sloveniji se je do 1996, ko je bil sprejet nov zakon, bistveno razlikovala od navedenih rešitev drugod po svetu, saj ni bilo zakona, ki bi posebej urejal poklicno in strokovno izobraževanje; to izobraževanje je bilo od 1967 urejeno skupaj z drugimi oblikami izobraževanja iste stopnje v zakonu o srednjem šolstvu, od 1981 pa v zakonu o usmerjenem izobraževanju. Zakonodajno gradivo je bilo usmerjeno predvsem v uravnavanje dejavnosti poklicnih in drugih šol; tako je bilo poklicno izobraževanje v celoti preneseno v pristojnost ministrstva za šolstvo in šport, kar vse je vplivalo na poklicno izobraževanje in povzročilo, da se je to izobraževanje izvajalo pretežno v šolskih oblikah, v obdobju po 1967, še posebej v 80. letih, pa je poklicno izobraževanje v podjetjih ali obratovalnicah stagniralo in celo nazadovalo. Te slabosti naj bi odpravil zakon o poklicnem strokovnem izobraževanju iz 1996, ki uvaja partnerska razmerja, z ustrezno delitvijo pristojnosti in odgovornosti med državo, delodajalci (gospodarsko in obrtno zbornico) in delojemalci (sindikati). Zakon integralno ureja celotno poklicno izobraževanje (začetno in nadaljevalno) ter prinaša vrsto novosti v njegovi izvedbi, tudi z uvajanjem novih oblik oz. poti poklicnega izobraževanja (nižje poklicne šole, dualni sistem, poklicni tečaj, mojstrsko in njemu ustrezno izobraževanje, poklicno-tehnične šole, sistem 3 + 2, ter višje strokovne šole).
Dostopnost