celost, vsako stanje stvari (struktura), ki, razčlenjeno v sebi, povezuje razl. prvine in hkrati z njihovimi lastnostmi predstavlja pomembno pomensko vsebino (»celota je več kot vsota njenih delov«). Pojem celosti so poznali že v antiki; kot nasproten pojem nepovezanega kopičenja prvin ima z znanstvenega stališča veliko hevristično vrednost (hevristika), zlasti na organskem in še posebej na psihičnem področju; pojem celosti so sprejele psihologija, pa tudi biologija, medicina in pedagogika.
Dostopnost